V petek, 7. oktobra, so tudi devetošolci zaokrožili teden otroka, ki je letos nosil slogan “Svet, v katerem želim živeti”, z odhodom v ta svet. V belo Ljubljano – tja, kjer je Cankar videl svetlobo, kjer so visoke hiše in po ulicah hodijo prijazni ljudje. Podoba ob našem prihodu v prestolnica pa ni bila nič kaj “cankarjanska”, saj je bila Ljubljana zavita v oblake, sprehajalcev po nam namenjenih ulicah pa tudi ni bilo veliko.
V Cankarjevem domu, hramu naše kulture in umetnosti, smo si ogledali razstavo “Nikola Tesla, človek prihodnosti”. S koraki med Teslovimi izumi smo krepili zavest, da je bil Tesla res človek širokega uma, nesebičen v svojih predstavah sveta in prihodnosti. Ker se je ukvarjal predvsem z električnim tokom in pretokom le-tega, smo si s pomočjo vodiča ogledali kar nekaj njegovih “pogruntavščin”. S pomočjo magnetnega polja in vrtenja je ta skromni izumitelj, ki svojih izumov ni tržil sebi v prid (umrl je kot siromak), zmagal na nagradni igri kraljice – jajce je postavil, da je stalo pokonci na najožjem delu. Njegova ideja o brezžičnem prenosu elektrike do svetilk je, žal, zaradi želje po bogastvu električnih mogotcev ostala nikoli izvedljiva želja, zato pa so učenci lahko sami s sijalkami preverili, kako bi bilo to enostavno. V razstavni sobi se je zato močno iskrilo.
Stalna razstava v Narodni galeriji, ki zajema prikaz slovenske likovne umetnosti od gotike do 20. stoletja, je bila v prenovljenih prostorih res paša za oči. Učenci so s kustosinjo Nežo na prijeten in vživet način spoznali slikarske tehnike, in sicer portret, skupinski portret, krajino in žanr. Učili so se opazovati kompozicijo in slikarsko tehniko posameznih likovnih obdobij.
Med mejnike novejše slovenske zgodovine smo stopili v Muzeju sodobne slovenske zgodovine. Razstava obravnava tako čas 1. svetovne vojne, položaj žensk med vojno, podobo povojnega časa, temno obdobje 2. svetovne vojne, vihar političnih potez po 2. svetovni vojni, osamosvojitev Slovenije, vse do slovenskega predsednikovanja Evropski uniji. Zagotovo se nam bo najbolj vtisnila v spomin “kaverna iz soške fronte” – s svojo številčnostjo smo res doživeli prostorsko utesnjenost vojnih rovov – in šah iz italijanskega taborišča med 2. svetovno vojno, ki ga je iz kruha in sline izdelal en od slovenskih taboriščnikov.
Razstave in rdeča nit dneva dejavnosti so zagotovo v učencih vzbudile zavest, da se iz preteklih dogodkov lahko marsikaj naučimo za prihodnost – da moramo ceniti znanje in um, da uživamo v umetnosti in da smo ne glede na dogajanje okoli nas še vedno ljudje z veliko začetnico.
Tjaša Race
