Tudi na OŠ Hrpelje smo z radovednostjo čakali odprtje Mitskega parka Rodik, zato smo se ob prvih pomladnih žarkih z veseljem podali na spodnji Babin krog. Aprila je izvedba kulturnega dne uspela sedmošolcem in osmošolcem, v prvih majskih dneh pa so se na spoznavanje prepleta domišljije in resničnosti podali še učenci 6. in 9. razreda.
Korak po zanimivi naravni in kulturni poti se je začel pred šolo, kjer so se učenci razdelili znotraj oddelka na 4 skupine – vodniki, opremljeni z zemljevidi in bremenom odgovornosti, da celoten razred pravilno popeljejo po poti; botaniki – ki so opazovali in fotografirali rastline na poti; geologi – opazovalci naravnih in kulturnih zanimivosti v naravi (zanimive kamnite skulpture, škavnice, kamnite »čarovnice« ob poti) ter naravovarstveniki – požrtvovalni iskalci in zbiralci odpadkov na poti.
Ena izmed postaj na poti je skala ob Remeščici. Pripovedovalka Judita Lukovec je učencem s pomočjo legende o svetem Petru in Kristusu predstavila nastanek Remeščice, Fukove in Cikove jame ter Globoke jame. Učenci so vstopili v čas preprostega srednjeveškega človeka, ki si je naravne pojave znal pojasniti le s pomočjo domišljije, saj znanja za znanstveno razlago pač ni imel.
Pot nas je vodila mimo škavnice in »Babca«, orjaške kamnite gmote (monolit), z zgubanim obrazom, krompirjastim nosom in nič kaj prijaznim pogledom, do Cikove jame. Ob Cikovi jami so učenci z zanimanjem poslušali pripovedko v rodiškem narečju o nesrečnem pastirčku, ki ga je v Cikovo jamo zapeljal prebrisani škrat v zelenih hlačah. Pripovedovalka Breda Geržina nas je prijazno opomnila, da se za človeka stik z bitji domišljijskega sveta ne konča vedno srečno – doživetje tistega »drugega sveta« človeka spremeni, postane »munjen« in na tem resničnem svetu nerazumljen.
Učenci so z veseljem pokukali v kamnito skulpturo jame s kapniki ob Cikovi jami, ki uresniči to doživetje dvojega sveta. Pa tudi vrečica s sladkarijami, ki jo je na drevesu pustil škrat z zelenimi hlačami, je napolnila želodčke s potrebno energijo za nadaljevanje poti.
Tretja postaja, v katero smo vstopili s korakom čez kamniti prag, je bila »Baba«. Pripovedovalka Vesna Vodnik nam je pojasnila, da je podoba babe pogosta v ljudskem izročilu. Babi so pripisovali pomembno vlogo – simbolizira namreč maternico, plodnost, rodovitnost in rojstvo novega. Za Rodičane je bila baba merilo odraslosti in kazen za otroke – otroci niso smeli plezati babi na obraz, saj so v tem primeru morali poljubiti smrkovo babo. Baba je bila tudi starodavna vremenska postaja, saj je Rodik lahko zmočila, proti Rodiku prdnila in povzročila veter, ko pa je dvignila krilo, so se Rodiku napovedali jasni in sončni dnevi.
Tudi mi smo imeli lep sončen dan, poln »rodiških pravc«, ki jih je že pred leti zbrala domačinka Jasna Majda Peršolja in popotnika v Mitskem parku tako prijazno nagovarjajo, da opazuje naravne pojave s prvinsko nedolžnostjo.
Zahvaljujemo se Valeriji Pučko iz Občine Hrpelje-Kozina za organizacijo kulturnega dne ter vsem trem pripovedovalkam, ki so naše doživetje parka naredile tako živo.
