Dva oktobrska četrtka smo učenci 7. razreda preživeli izven domačih učilnic.
V četrtek, 12. oktobra, smo se z obiskom splošne knjižnice v Sežani priključili projektu Rastem s knjigo. Projekt financira Javna agencija za knjigo. Obiskali smo Kosovelovo knjižnico v Sežani. Tam sta nam prijazni knjižničarki najprej razkazali mladinski oddelek, nato pa smo se še sami preizkusili v iskanju knjižnega gradiva. Drugi del predstavitve je bil posvečen knjigi Irene Androjne Modri otok, ki smo jo vsi dobili v dar. Knjiga je pustolovsko-fantazijski mladinski roman. O njeni kakovosti pričajo prejete nagrade – nominacija za Levstikovo nagrado 2023, nominacija za večernico 2021, uvrstitev v katalog Bele vrane. Tudi tekmovalci za Cankarjevo priznanje iz 8. in 9. razreda so nestrpno čakali na naše romane, saj knjigo Modri otok berejo v sklopu letošnjega Cankarjevega tekmovanja.
Iz Sežane smo se odpravili v Postojno, kjer smo si ogledali Notranjski muzej. Muzejska zbirka je v večini namenjena kraškim pojavom in življenju na Krasu. V muzeju smo si ogledali in preizkusili enega izmed prvih vagonov, ki so peljali prve turiste (tudi samega cesarja) v Postojnsko jamo. Največja dragocenost v muzeju pa je predjamski zaklad, najden v Predjamskem gradu in predstavlja 10 z zlatom prevlečenih kupic, svečnikov in solnic. Predstavili so nam tudi življenje v prazgodovini, zato smo o tej temi imeli ustvarjalno delavnico – z naravnimi barvili smo ustvarili svojo »stensko poslikavo« (na papir) in prebudili neandertalca v sebi.
Zala Valenčič, Ema Kavčič in Eva Dobrila, 7. razred
Teden dni kasneje, 19. oktobra, smo si učenci od 7. do 9. razreda ogledali predstavo Dnevnik Ane Frank. Predstavo so uprizorili igralci in plesalci Gledališča Koper. Avtorica priredbe in režiserka plesne pripovedi je Renata Vidič, koreograf je Siniša Bukinac, glavna igralka pa Tina Gunzek. Predstava govori o 13-letni Ani Frank, ki je bila v času nemške okupacije židinja v Amsterdamu. Med drugo svetovno vojno se je z družino skrivala pred nacisti in pisala svoj dnevnik, ki ga lahko preberemo v knjižni izdaji in je bil osnova za videno predstavo. V predstavi močno izstopa zvok, ki poudarja sporočila in dogajanje, ter dokumentarna projekcija s fotografijami in posnetki taboriščnikov, nacistov ter Anine družine. Nas gledalce je zelo presenetila glasnost glasbe, zato smo občutili strah in stiske predstavljenih oseb.
Po gledališki predstavi smo si ogledali tudi gledališke prostore, kjer potekajo ostala dela za gledališko predstavo. V garderobi so shranjeni kostumi aktualnih predstav, ki jih trenutno igrajo v gledališču. V maski, kjer igralce naličijo za predstavo, smo potipali lasulje, umetne brke in umetne rane ter spoznali, da umetna kri lepo diši po malinah.
Tina Korošec, Polona Stanič in Erin Dodič, 7. razred