V meglenem jesenskem jutru je skozi vrata naše učilnice stopil nevsakdanji gost.
Z veseljem smo pozdravili velikega medveda z imenom Srečko. To pa ni bil navaden medo . Okrog vratu je imel zavezano rdečo ruto in nosil je poseben znak. Naše bistre glavice so hitro ugotovile, da prihaja z Rdečega križa. S pomočjo vprašanj prijazne gospe Marije, ki dela v tej dobrodelni organizaciji, smo hitro ugotovili, kakšne so naloge Rdečega križa. Z zanimanjem smo poslušali, da je ta organizacija nastala pred mnogimi leti, v času vojn. Rdeči križ je takrat pomagal predvsem ranjencem, dandanes pa ljudje dobrega srca-prostovoljci, skrbijo za bolne ljudi, revne, za otroke, pomagajo pri naravnih in drugih nesrečah. Sami smo ugotovili, da trenutno pomaga Rdeči križ številnim beguncem, ki so zapustili svoj dom in so potrebni pomoči. Razmišljali smo tudi komu in kako bi lahko mi sami pomagali. Svojim staršem, bolnim bratcem ali sestricam, starejšim ljudem, sošolcem, babici, dedku….
Poslušali smo tudi pravljico. Zelo doživeto pripovedovanje gospe Marije nas je popeljalo v gozd, kjer je živel medvedek Rjavko. Zvedeli smo, kako je Rjavko pomagal starejši medvedki, ki je nekega dne nenadoma zbolela…
Uro smo zaključili z risanjem: Kako bi jaz pomagal?
Naše druženje z gospo Marijo in medvedom Srečkom z Rdečega križa je bilo prijetno, predvsem pa poučno. Zvedeli smo nekaj novega. Naučili smo se, kako lahko drug drugemu pomagamo, ko smo potrebni pomoči.
Učenci in učiteljice 1. razredov
Več slik najdete TUKAJ.
