Teden pisanja z roko

Med 18. in 22. januarjem 2021 je že šesto leto zapored potekala vseslovenska akcija “Teden pisanja z roko”, s katero se ozavešča javnost o pomenu ohranjanja pisanja z roko. Organizira jo Društvo Radi pišemo z roko skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo. Letos smo se akcije udeležili tudi mi, učenci in pedagoški delavci Osnovne šole Dragomirja Benčiča – Brkina iz Hrpelj, pod vodstvom koordinatorke Ksenije Generali. Letos je aktivno sodelovalo 13 od 17-ih razredov. V različnih aktivnostih je skupno sodelovalo 270 od 358 učencev od 2. do 9. razreda in več pedagoških delavcev (od tega se jih je 19 tudi aktivno vključilo vsaj v eno dejavnost).

V Tednu pisanja z roko smo učence spodbujali k “lepemu” pisanju z roko, ne glede na to, da je učenje potekalo na daljavo, preko računalniških ekranov, s komunikacijo po spletu in z digitalnim pošiljanjem nalog. Vsi smo se trudili pisati s pisanimi črkami, tako malimi kot velikimi, nekateri učitelji pa so se še posebej potrudili in svojim učencem “na daljavo” poslali navodila in učno snov napisano z roko.

Letošnji ambasadorji pisanja z roko so kirurg Erik Brecelj, režiserka in scenaristka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar. Projekt podpira tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec.

Osrednja tema letošnjega Tedna pisanja z roko je bila “Pišem pismo prijatelju”. Dejavnost je spodbudila veliko zanimanja tako med razredniki kot med učenci. Pismo je napisalo 166 učencev. Najmlajši udeleženci so napisali pismo svojim sošolcem, pri tem pa so jim na pomoč priskočili tudi njihovi starši. Starejše generacije so besedo “prijatelj” sprejele v širšem pomenu besede in so svoja pisma naslovile tudi na različne sorodnike. 

Drugošolci so si z razredničarko ogledali video o pisanju z roko, ki so ga pripravile dijakinje srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Povezavo do videa smo objavili tudi na naši spletni strani. Nato so se z učiteljico pogovorili, kaj vse lahko napišemo z roko.

Tretješolci so pisma prijateljem ne le napisali z roko, temveč jih tudi dostavili na klasičen način – po pošti. Naslovniki so nestrpno čakali, kdo jim je pisal in kaj jim sporoča. Pisanje pisem so nadgradili tudi s pisanjem dnevnika, seveda z roko, ki so ga nato med poukom na Zoomu prebrali sošolcem.

Četrtošolci so se odločili, da bodo poleg pisem napisali tudi njihov najljubši recept  na roke in jih, skupaj z recepti njihovih učiteljev, zbrali v knjižico z naslovom “Moji najljubši recepti”.

Šestošolci so napisali pismo samemu sebi čez 30 let, saj mora biti vsak najprej prijatelj samemu sebi. Napisali so si, kako danes razmišljajo in doživljajo sodobni čas.

Sedmošolci so napisali pisma junakom slovenskih pripovedk (Martinu Krpanu, Petru Klepcu ali Kralju Matjažu) in jim predstavili, kako doživljajo mladost, s kakšnimi težavami se spopadajo in v kakšnih razmerah sodobnega časa živijo.

V veliki večini pisem vseh generacij je v ospredju šolanje na daljavo v času pandemije, želja po čimprejšnji vrnitvi v šolske klopi, občutek osamljenosti in pomanjkanje socialnih stikov tako med sošolci in vrstniki kot med sorodniki.

Osrednjo temo so spremljale različne popestritvene dejavnosti. Med njimi je bila najbolj zanimiva detektivska igra “Le kateri učitelj tako piše?” Učitelji so svojim učencem napisali pismo; večina na temo pisanja z roko, nekateri pa so zapisali lepe in spodbudne misli, ki jih v teh težkih časih ni nikoli dovolj. 139 učencev iz 10-ih različnih razredov se je preizkusilo v prepoznavanjem pisav svojih učiteljev.

Nalogo so sprejeli kot igro in izziv, čeprav ni bila ravno enostavna. Ker smo bili skupaj v šoli le slaba dva meseca, višji razredi pa še manj, smo učitelji premalo pisali po tabli, da bi si učenci lahko zapomnili naše pisave. Nekaterim učencem so se pri prepoznavanju pisav pridružili tudi starši in se z njimi pozabavali.

V enem od razredov je razredničarka popestrila detektivsko nalogo s predstavitvijo lastnoročne pisave Franceta Prešerna in Ivana Cankarja.

Sedmošolci so detektivsko dejavnost prilagodili pouku etike. Izbrali so citat, ga zapisali z roko, se o pomenu citatov pogovorili, nato pa so ugotavljali “Kateri sošolec tako piše?”

V detektivski igri se je preizkusilo tudi nekaj pedagoških delavcev. Dejavnost smo nadgradili v “Koliko pisav sodelavcev prepoznam?” Uporabili smo kar pisma, ki smo jih namenili našim učencem. Pa še dobro, da ni bilo za oceno, saj se nas je večina precej slabo odrezala. No, razen izjem.

Ugotovili smo, da nismo ravno najboljši preiskovalci pisav, saj se nas je v York testu preizkusilo le 6 učiteljev, medtem ko se zanj ni odločil nobeden od učencev. Dejavnost je bila tudi sicer ponujena le dvema razredoma. V spisku različnih pisav je bilo potrebno poiskati po dva prispevka, ki sta delo istega avtorja.

Pet razrednikov je svojim učencem ponudilo slikarsko nagradno igro “Naš vsakdan 2021”. Naloga tekmovalcev je bila razmisliti, kako si predstavljamo življenje in delo v letošnjem letu in dopolniti niz treh risb, ki prikazujejo značilnosti življenja in dela v letih 1980, 2017 in 2021. Petošolci so se pri tej nalogi izjemno potrudili in pridno pošiljali svoje izdelke. Za lepo nalivno pero se je potegovalo 32 naših učencev, vendar se na žalost nihče od naših tekmovalcev ni povzpel na stopničke. Vseh sodelujočih je bilo preko 400 otrok in mladostnikov iz cele Slovenije.

Ob zaključku Tedna pisanja z roko 2021 smo oblikovali virtualne plakate z našimi pismi in citati ter jih objavili na virtualnem zidu Padlet (https://padlet.com/radipisemozroko/teden2021), ki ga je v ta namen oblikovalo Društvo Radi pišemo z roko. Plakate smo objavili tudi na spletni in FB strani naše šole, vključno z izdelki, ki so sodelovali v nagradni igri. Žal nam zdravstvene razmere niso dopuščale, da bi izobesili fizične plakate po šolskih hodnikih.

V naslednjem letu si prizadevamo ponovno sodelovati pri ozaveščanju o pomenu pisanja z roko in upamo, da bomo lahko akcijo izvedli na šoli in ne na daljavo.

Ksenija Generali, koordinatorka projekta