E-mail: info@os-hrpelje.si ......Tel.:05 689 20 60
 

Literarni kotiček

Kotiček_naslovna

Na šolski spletni strani je ponovno zaživel Literarni kotiček, kjer objavljamo literarna besedila izpod peres naših učencev.
Vsi učenci ste lepo vabljeni, da na e-naslov literarni.koticekdbb@gmail.com pošljete svoje pesmi, zgodbe, dramska besedila, bistroumne verze, aforizme ali besedne domislice.

 

Rada bi, da veš – nikoli nisi sam.

Tudi če se tako počutiš – nikoli nisi sam.

Poglej okoli sebe in se zamisli, prelistaj svoje misli.

Videl boš, da nikoli nisi sam.

Mogoče mi ne verjameš.

Ampak zazri se vase in odkril boš – nikoli nisi sam.

Si že? Si videl?

Zdaj razumeš – nikoli nisi sam …

 

Lea Ćumurdžić, 9. a

 

 

 

 

 

Vladar sveta je – denar!

Zmagovalec je, kdor ima – denar.

Nekdo kot peska ga ima,

spet drugi prosjači za – denar.

Kdor preveč ga ima,

še bolj diši mu ostali – denar.

Bitke potekale so zanj,

ljudje umirali so za – denar.

Nekdo kaplje, krvi preliva,

drugemu očka da – denar.

Nekdo nesrečen v palači živi,

ko spet drugi srečen v ulici živi in si le želi –

denar 

 

Rene Fabjančič, 9. b

Vedno se trudim, da bilo bi vse prav – ker taka pač sem.

Vedno premislim, pretuhtam, analiziram – ker taka pač sem.

Mislila sem, da je pomembno, da bistrih smo glav,

ampak jaz fantaziram – ker taka pač sem.

Uporabljam domišljijo – ker taka pač sem.

Ne razmišljam o pravih problemih,

ki mi dneve grenijo – ker taka pač sem.

A tudi mene zagrabi ritem življenja – ker taka pač sem,

saj tudi meni problemi težavni grozijo,

in moji možgani ponoči ne spijo –

ker taka pač sem.

 

Gaia Mihalič, 9.b

 

 

 

 

 

 

 

Gazela o ljubezni

 Ona srce mu je ogrela – jaz ga ljubim.

Ko sem ju videla, sem samo strmela – jaz ga ljubim.

Njegove zelene oči v njene strmijo,

jaz ju gledam, srce se mi lomi – jaz ga ljubim.

Nočem se oddaljiti,

nočem ga pozabiti– jaz ga ljubim.

Kot princ na belem konju,

v sanjah se mi pojavi – jaz ga ljubim.

Mori me, da jaz nisem ona.

Kaj naj postorim, kako naj se obnašam? – Jaz ga ljubim!

Vse bom naredila, zelo se bom potrudila,

da prišel bo dan, ko bo razumel, da – jaz ga ljubim.

Tanaja Česnik, 9.a

Na nebu večnem svetli nam pot – o, luna.

Ona nočni je kažipot – o, luna.

Glej ! Na nebu zvezdnatem sedi,

pazi na človeške sanje – o, luna

Muza pesniška je od začetka,

 v mitih in bajkah razmišljanje buri – o, luna!

 Prazni in polni se vsako noč,

pozdrav njen vsakič drugačen – o, luna.

Opevajte jo,  vesoljno ubožico,

naj napolni dušo z navdihom – o, luna !

Naj pesniki jo hvalijo, umetniki slikajo

in ljudje njeni v sanjah opevajo – o, luna …

 

               Lea Kramar, 9.b

 

GAZELA O MOJI SREČI

 

Zjutraj, da lahko vstanem-to je moja sreča.

Da si lahko oči pomanem – to je moja sreča.

Drobne stvari me večkrat razveselijo,

nasmeh, dotik, objem moje mame-to je moja sreča.

Poležavanje na peščeni plaži,

ko slano telo se mi na soncu praži-to je moja sreča.

V mislih letim po zraku,

pozdravljam ptice mimo sonca in oblakov-to je moja sreča.

Prekrasna travniška dišeča roža,

moja čustva s svojim vonjem boža-to je moja sreča.

Ko se ponoči na ulicah sprehajam,

svojo senco komaj še dohajam-to je moja sreča.

Večerni pogled v zvezdnato nebo,

vedno si poiščem zvezdo severnico-to je moja sreča.

Ker me mala stvar razveseli,

hvaležna sem, da Zemlja se vrti-to je moja sreča.

 

Taja Čermelj, 9.a

 Očaranje

 

Samo sanje, čarobne sanje, živele bodo večno.

Misli nate in naša srečanja, živele bodo večno.

Ne morem pozabiti tistega dneva,

tvoje besede in grobezdanje živele bodo večno.

In v mojih prsih tiščanje.

Rdeče polne ustnice in tvoje smejanje živele bodo večno

in v tvojih očeh moje utapljanje,

moje solze, živele bodo večno.

In moje priznanje, da ljubim te močno …

 

Džan Bekrič, 9.a

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gazela o Prešernu

Rodil se v Vrbi je očetu Šimnu in mami Mini naš največji pesnik,

ne vedoč, da še danes nanj živi bodo spomini, naš največji pesnik.

Domače razočaral je, postal je pravnik,

a vedel je, da svoje življenje posvetil pesniški bo umetnini, naš največji pesnik.

Dal nam prvi je nove pesniške oblike.

O pesnikovi nesreči pesnil v glosi svoji je edini, naš največji pesnik,

ep posvetil pokojnemu prijatelju je Čopu v bolečini.

Balado Uršiki, ki ostala v rečni je globini, naš največji pesnik,

gazelo, vendar ne edino, muzi svoji, katere ogreti noče srce se ledeno,

romanco Rozamundi, razvajeni deklini, naš največji pesnik.

Posvetil Vrbi, svoji vasi, je sonet,

sonet, iz katerega tvoril sonetni venec je v ljubezni krivini, naš največji pesnik,

skril vanj je ljubljeno ime.

S to pesmijo, s to pesmijo je pevec pel čast domovini, naš največji pesnik.

 

Maja Kastelic, 9. b

 Življenjske stvari

 

Vstanem, se zbudim, si umijem zobe, še sem živ,

gledam v ogledalo in vidim samo lom svetlobe, še sem živ.

Sprašujem se, zakaj smo si vsi tako podobni, in na koncu

se zavedam, da so naši predniki prišli iz iste dobe, še sem živ.

Grem na zrak in zagledam temno sive oblake,

usedem se na stolico in zagledam golobe, še sem živ.

Grem s prijatelji v picerijo in vsi vedo, kaj bodo naročili,

ampak ne vedo, koliko je v hrani maščobe,

še sem živ.

Ni pomembno, kaj se zgodi, ampak če voziš večkrat hitreje, lahko

slabše živiš, lahko tudi preživiš in to brez globe, še sem živ.

 

Jan Križman, 9.a

 

 

 

 

 

 

 

 

Ko si mlad

Neizkušen si, ker imaš za sabo malo dni,

ko si mlad,

nepremišljen si, vse se ti enostavno zdi,

ko si mlad.

Naiven si, verjameš v ljudi,

razočaranje zato boli, ko si mlad.

Včasih imaš zaskrbljene oči,

včasih te življenje straši, ko si mlad.

Hitro se nebo zvedri,

hitro spet srečen si, ko si mlad.

Zaljubljen si, ljubiš,

ljubezen polni tvoje srce, ko si mlad.

Življenje se kot praznik zdi,

življenje je polno radosti, ko si mlad.

 

 Anja Novak, 9.a

 

 
 

Več prispevkov iz Učenci